-
1 all
[o:l] 1. adjective, pronoun1) (the whole (of): He ate all the cake; He has spent all of his money.) ves2) (every one (of a group) when taken together: They were all present; All men are equal.) vsi2. adverb1) (entirely: all alone; dressed all in white.) čisto, popolnoma2) ((with the) much; even: Your low pay is all the more reason to find a new job; I feel all the better for a shower.) (toliko) bolj•- all-out
- all-round
- all-rounder
- all-terrain vehicle
- all along
- all at once
- all in
- all in all
- all over
- all right
- in all* * *I [ɔ:l]adjectivecel, ves, celotenall very cushy — udoben, prijetento be on all fours with s.o. — povsem se s kom strinjatiII [ɔ:l]adverbpopolnoma, čisto, docela, povsemall abroad — daleč razširjen, na širokoall along — nenehno, ves časall along of — zaradi, spričoall anyhow — nemarno, površnoall at once — nenadoma, nepričakovanoall right — v redu, dobro, prav, strinjam seall round — vse naokrog; figuratively vseall of a sudden — nenadoma, nepričakovanoIII [ɔ:l]nounvsi, vse, celotaabove all — predvsem, v prvi vrstiafter all — končno, navsezadnjeall along of — zaradi, spričobefore all — predvsem, v prvi vrstiall but — skoraj, domalafirst of all — v prvi vrsti, predvsemall the go — trenutno zelo priljubljen, modenfor good and all — končnoveljavno, za vselejall in — ves izmučen, utrujennot at all — sploh ne; prosim (kot odgovor na "thank you")all one — vseeno, enako; istoall over o.s. — domišljav; ves srečenall over the shop — v neredu, razmetanoto be struck ( —ali knocked) all on a heap — biti zelo presenečen, prepadenall talk and no cider — prazne marnje, besedičenje, čenčeall's well that ends well — konec dober, vse dobrowhen all is done — končno, na koncu koncev -
2 surprise
1. noun((the feeling caused by) something sudden or unexpected: His statement caused some surprise; Your letter was a pleasant surprise; There were some nasty surprises waiting for her when she returned; He stared at her in surprise; To my surprise the door was unlocked; ( also adjective) He paid them a surprise visit.) presenečenje2. verb1) (to cause to feel surprise: The news surprised me.) presenetiti2) (to lead, by means of surprise, into doing something: Her sudden question surprised him into betraying himself.) zapeljati3) (to find, come upon, or attack, without warning: They surprised the enemy from the rear.) presenetiti•- surprising
- surprisingly
- take by surprise* * *I [səpráiz]1.nounpresenečenje; začudenje, osuplost (at ob, nad), ogorčenje; military nepričakovan napadby surprise — nepričakovano, nenadomataken by surprise — osupel, presenečenwhat a surprise! — kakšno presenečenje!to stare in surprise — strmeti, debelo gledati od začudenjato take s.o. by surprise — presenetiti kogato take a town by surprise military zavzeti mesto z nepričakovanim napadom;2.adjectivepresenetljiv, nepričakovanII [səpráiz]transitive verbpresenetiti, osupiti, začuditi; ogorčiti; military napraviti nepričakovan napad na; zalotiti, zasačiti; neopazno napeljati, speljati, zapeljati ( into na kaj) -
3 small
[smo:l]1) (little in size, degree, importance etc; not large or great: She was accompanied by a small boy of about six; There's only a small amount of sugar left; She cut the meat up small for the baby.) majhen2) (not doing something on a large scale: He's a small businessman.) majhen3) (little; not much: You have small reason to be satisfied with yourself.) malo4) ((of the letters of the alphabet) not capital: The teacher showed the children how to write a capital G and a small g.) mali•- small arms
- small change
- small hours
- smallpox
- small screen
- small-time
- feel/look small* * *I [smɔ:l]adjectivemajhen (po velikosti, obsegu, številu, starosti, količini, pomembnosti); maloštevilen; kratek, kratkotrajen; redek, lahek, vodén (o pijači); dialectal ozek; figuratively nepomemben, malo važen, neznaten, brez večje vrednosti; ozkosrčen, ozkogruden, malenkosten; šibek, skromen, reven; nizek; majhne moralne vrednosti, podel; osramočenin a small way, on a small scale — v majhnem razmerju, v malem, skromno, maloon the small side — nezadostno velik, ne preveliksmall and early party — družba maloštevilnih gostov, ki se kmalu razide; intimna večerna zabavaa small beginning — majhen, skromen začeteksmall blame to them — ni se jim treba sramovati, to jim ne dela sramote; ni jim treba zameritiand no blame to him! — in kdo ga ne bi (po)karal!small farmer — mali kmet, mali posestniksmall hours — ure po polnoči, male urea small poetically nepomemben pesniksmall rain — dežek, droben dežsmall talk — kramljanje, klepet(anje)the small voice, the still small voice figuratively glas vestiit is small of him to remind me of it — malenkostno je od njega, da me spomni na toI call it small of him — smatram, da je to nizkotno od njegaI found the way at last, and small thanks to you for your directions — končno sem našel pot, in za to se mi ni treba zahvaliti vašim navodilomhe has small Latin and less Greek — latinski zna malo, grški pa še manjhe has too small a mind not to be jealous of your success — preozkosrčen je, da ne bi bil ljubosumen na vaš uspehto make s.o. feel small figuratively osramotiti kogato make o.s. small — napraviti se majhnegahe was surprised, and no small wonder — bil je presenečen, in nič čudnega (če je bil)everybody thought it small of him to refuse to help — vsakdo je smatral, da je grdó od njega, da je odklonil pomočII [smɔ:l]adverbmajhno, fino; (redko) malo, malce; ne glasno, slabotno; prezirljivoto cut small — razrezati, zrezatito sing small figuratively odnehati, znižati zahteve, postati manj glasen, postati majhento think small of s.o. — prezirljivo gledati na kogaIII [smɔ:l]nounnekaj majhnega; majhen (tanek, ozek) del (česa); majhna oseba; plural telesno perilo; drobnarije, drobno blago; plural Oxford university prvi od treh izpitov za akademsko stopnjo B. A.in small — v malem, v miniaturiby small and small — polagoma, počasithe small of the back anatomy križ
См. также в других словарях:
oneméti — ím dov., tudi onémi (ẹ í) 1. postati nem: po hudi bolezni je onemel in oglušel 2. nav. ekspr. nenadoma ne moči spregovoriti, govoriti: kadar bi morala kaj reči v svojo obrambo, je onemela; onemeti od bolečine, presenečenja, strahu; pren. moja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
onemévati — am nedov. (ẹ) 1. ekspr. postajati zelo presenečen, začuden: ob teh dogodkih so ljudje kar onemevali 2. knjiž. postajati manj glasen, slišen: cestni hrup je čedalje bolj onemeval … Slovar slovenskega knjižnega jezika
perpléksen — sna o prid. (ẹ̑) knjiž., redko zelo presenečen, osupel, zbegan: bil je čisto perpleksen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vídeti — im nedov. in dov. (í ȋ) 1. z vidom zaznavati: prižgal je luč, da so videli; gleda, pa ne vidi; videti letalo, oblake; videti nesrečo; skozi okno je videl prihajati vojake; ali ne vidiš, da se že dani; videti se v ogledalu; ostro, razločno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
presenétiti — im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi: s svojim ravnanjem je vse presenetil; presenetila ga je z dobrimi ocenami, novimi predlogi; neprijetno, prijetno presenetiti / vaš dopis nas je presenetil 2. evfem. zalotiti, ujeti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gláva — e stil. é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prijéti — prímem dov., prijél; nam. prijét in prijèt (ẹ í) 1. narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: prijeti skodelico; prijeti za ročaj; film primemo na robovih; močno, trdno prijeti / prijela jo je za ramo; prijela sta se za roke in odšla;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rìt — ríti ž (ȉ ȋ) 1. vulg. zadnjica: imel je strgane hlače, da se mu je videla rit; voda mu je segala do riti; položiti si blazino pod rit; udariti po riti; vedno sta bila (skupaj) kot rit in srajca / po riti se je spustil po stopnicah 2. vulg.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nazáj — prisl. (á) 1. izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek, ant. naprej: nagniti se, omahniti nazaj; pokazati z roko nazaj / nosi nazaj počesane lase frizuro, pri kateri so lasje usmerjeni od čela proti tilniku;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokázati — tudi pokazáti kážem dov. (á á á) 1. narediti tako, da kdo lahko kaj vidi, pogleda: pokazati kupcu blago; pokaži, kaj si prinesel / pokazati pismo prijateljici / pokažite dokumente, potne liste / pokazati komu mesto, stanovanje razkazati / ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika